Examining the effectiveness of application of visual guideliness of healthy eating in primary school with the help of eye tracker
Tina Trobec · Repository of the University of Ljubljana (University of Ljubljana) · 2017
K svetovnemu naraščajočemu trendu sodobnih kroničnih bolezni prispeva predvsem nezdrav življenjski slog, nezdravo prehranjevanje in premalo gibanja. V osnovnošolskem izobraževanju se prehranske vsebine obširneje obravnavajo v 6. razredu pri predmetu Gospodinjstvo ter nato pri izbirnih predmetih Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja. Večina ljudi informacije sprejema in obdela na vizualni ravni, tudi učitelji pri svojem pouku skušajo uporabljati čim več vizualnih modelov/shem/elementov/smernic. Na področju prehranskega izobraževanja se tako v osnovni šoli uporablja predvsem že dolgo znana prehranska piramida, ki pa po raziskavah učencem velikokrat predstavlja težavo pri razumevanju. Prav z namenom boljšega razumevanja smernic zdravega prehranjevanja so junija 2011 začeli uvajati prehranski krožnik. V magistrskem delu sem želela poiskati odgovor o prednostih prvega in drugega vizualnega modela in njuni uporabnosti v osnovni šoli. V ta namen sem v raziskavi uporabila očesni sledilec oziroma »eye tracker«. Očesni sledilec nam omogoča spremljanje kognitivnih procesov med učenjem in predstavi povezavo med procesom kognicije in očesnimi premiki. Omogoča nam, da s pomočjo analize video dokumentacije ugotovimo smer pogleda in točko v prostoru, ki ji je oseba namenila pogled oziroma vizualno pozornost. Kot metodo raziskovanja sem uporabila deskriptivno metodo raziskovanja. Raziskava je bila empirična, s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Vzorec je bil neslučajnostni, priložnostni. Raziskava je vključevala 69 učencev, ki so reševali preizkus znanja, 8 učencev pa je bilo testiranih s pomočjo očesnega sledilca. Ugotovila sem, da se med uporabnostjo prehranske piramide in prehranskega krožnika pri reševanju nalog tako na očesnem sledilcu kot tudi anketnem vprašalniku ne pojavljajo bistvene razlike. Ta razlika (približno 2 % odstotka) je tako zanemarljiva, da ne morem govoriti o tem, da je ena vizualna smernica zdravega prehranjevanja boljša od druge. Vsekakor pa lahko trdim, da sta obe vizualni smernici zdravega prehranjevanja uporabni tako v šoli kot tudi v praksi in je zato v osnovni šoli smiselno uporabiti obe, saj se lepo dopolnjujeta. Ugotovila sem tudi, da največjo težavo pri uporabi tako prehranske piramide kot prehranskega krožnika učencem predstavlja predvsem razumevanje konkretnih količin. Temu področju bi bilo zato smiselno v prihodnosti posvetiti nekaj časa in razmisliti, kako bi lahko učencem predstavili in na čim bolj enostaven način ponazorili, koliko živil je potrebno zaužiti iz določene skupine živil. Rezultati raziskave so tako pokazali, katera vizualna smernica je za učence bolj primerna za uporabo v osnovnošolskem izobraževanju oz. v vsakdanjem življenju, poleg tega pa je bilo ugotovljeno, kaj učencem pri uporabi vizualizacijskih modelov povzroča največ težav. Vsekakor pa bodo rezultati doprinesli h kakovosti prehranskega izobraževanja ter nakazali smernice za izboljšave vizualnih modelov zdravega prehranjevanja.