Analysis of scientific publications in civil and geodetic engineering in Slovenia, in the case of the Faculty of civil and geodetic engineering in University of Ljubljana
Teja Koler Povh, Primož Južnič, Žiga Turk, Goran Turk · Geodetski vestnik · 2011
The development of science is accompanied by the growth of scientific publications in the form of articles in peer-reviewed scientific journals.We analysed the scientific papers of the employees of the Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, in the field of construction and geodesy for the period from 2003 to 2008, their citations, methods of publication and open access.The analysis was conducted in the ISI/Web of Knowledge and Google Scholar information systems.We wanted to determine how both information systems show the visibility of scientific production, specifically the number of articles and their citations, and make data comparisons.We have not found many significant differences in the information systems regarding these two elements.Geodetski vestnik 55/4 (2011) IZ ZNANOSTI IN STROKE Turk (2000) sta že leta 2000 opozorila na nujne spremembe v sistemu znanstvenega informiranja in komuniciranja.V svetu nakazana rešitev hkratnega objavljanja v plačljivih tiskanih revijah in elektronski obliki na spletu zanju ni zadovoljiva za hitro in kakovostno znanstveno komuniciranje.Pravo rešitev vidita v elektronskih objavah, ki so prosto dostopne vsem, in sicer prek spletnih strani avtorjev ali vsebinsko ali institucijsko zamejenih elektronskih repozitorijev.Vse to je za uporabnika brezplačno.V nasprotju s tem se za odprtodostopne objave v plačljivih elektronskih revijah zahteva plačilo od uporabnika v obliki naročnine, pogosto pa tudi plačilo avtorja za odprti dostop do objave.Z uveljavitvijo svetovnega spleta so se pojavile mnoge elektronske nizkoproračunske znanstvene revije, ki delujejo predvsem po zaslugi prostovoljnih uredniških odborov ter s podporo donacij in sponzorstev posameznikov ali društev ter brezplačnih gostovanjih na strežnikih univerz.Čeprav kakovost objav zagotavljajo z uveljavljenim znanstvenim aparatom (recenzijski postopek), pa za znanstvenike niso zanimive, saj niso primerljive z uveljavljenimi popularnimi in prestižnimi revijami, ki so že uvrščene v zgornje kvartile svojih vsebinskih kategorij in tako avtorjem zagotavljajo ustrezno kvantitativno vrednotenje objav, potrebno za uveljavljene sisteme vrednotenja uspešnosti raziskovalnega dela.Hkrati se komercialni založniki niso pripravljeni odpovedati dobičkonosnemu poslu znanstvenega publiciranja.Björk in Turk (2008) za elektronske in odprtodostopne revije vidita rešitev v širši podpori akademskih in strokovnih združenj, ki naj s subvencijami omogočajo razvoj poslovnega modela odprtega, za avtorja in uporabnika brezplačnega dostopa.Pri vzpostavljanju vsebinskih in institucijskih repozitorijev vidita odločilno vlogo knjižnic, ki se morajo specializirati za oblikovanje elektronskih repozitorijev ter njihovo vzdrževanje in ohranjanje v vseh časovnih obdobjih in računalniških sistemih.Na znanstvenih področjih, kot sta gradbeništvo in arhitektura, usmerjeni v industrijo, bi uveljavitev elektronskih tehnologij pri upravljanju znanja in procesih komunikacije pomenila prevelik napor v primerjavi z že uveljavljenim klasičnim načinom znanstvene komunikacije in prenosa znanja v prakso, zato se odprti dostop še ni zadovoljivo uveljavil.Odprti dostop, vezan na kongresne objave, pa pomeni velik izziv za čimprejšnjo uveljavitev, saj so tovrstne, sicer težko dostopne objave za industrijo zelo pomembne.Velterop (2005) kot odprtodostopno objavo opredeljuje objavo, -ki bralcu omogoča prost dostop do nje brez slehernih omejitev, razen tistih, ki izvirajo iz dostopa do interneta;-za katero avtor ali nosilec avtorske pravice pod pogojem doslednega in pravilnega citiranja dovoli uporabo, kopiranje in razširjanje v nekomercialne namene;-ki je v celoti in nemudoma shranjena v vsaj enem od mednarodno priznanih repozitorijev.Za Suberja (2007) je odprtodostopna literatura elektronska, brezplačno dostopna na svetovnem spletu ter prosta večine omejitev v zvezi z avtorskimi pravicami in licenciranjem.Pöschl (2009) napoveduje nujnost povezovanja in prepletanja prednosti odprtega dostopa, javnega recenziranja in interaktivne diskusije s strogostjo klasičnega načina znanstvenega komuniciranja (objavljanje v plačljivi reviji in zaprt recenzijski aparat).Moed (2007) meni, da se pojem odprti dostop uporablja na dva načina oziroma v dveh oblikah.Uporablja se za znanstvene objave v revijah na podlagi modela odprtega dostopa (angl.